Boka, lepotica in zver
Click here for an English version of this text
Zrcalce, zrcalce na steni povej, kateri najlepši slap v deželi je tej? Tudi če hočeš, ga ne moreš spregledati. Slap Boka, osupljiiv uvod v Bovško kotlino, viden že s ceste, ki povezuje Kobarid in Bovec. S svojim veličastnim pretokom, vdelanostjo v živo skalo in strateško lego še danes draži pustolovske duše in buri domišljijo. Zato ni čudno, da so se okoli Boke splezale, razpletle in zarezale različne zgodbe.
Boka se nikakor ne more otresti presežnikov, zato dejstva na pladenj. To je slap z največjim pretokom vode v Sloveniji. Da ga ujamete v vsem svojem sijaju, je pomlad zagotovo najboljši čas za obisk. Ko poki ledu poženejo vodo po kraških žilah, ta priteče na skalno polico in iz zimskih pramenov napravi gromečo vodno skulpturo. Preko kamnitega praga se v eni sekundi prevrne do sto litrov vode! Boka velja tudi za najmogočnejši slap v državi. Slap s 106-metrskim prostim padom in 18-metrsko razprto vodno zaveso je namreč nemogoče prezreti. Če mu prištejemo še spodnjo 30 metrsko polico, doseže višino 144 metrov. S svojo silno močjo potrpežljivo spodkopava kamnine na vznožju, povzroča erozijo in še naprej raste.
Novim perspektivam naproti
Ko je velik, kar bode v oči. Opazite ga lahko že z mostu čez potok Boka. Kljub priročni legi je bližji ogled te vodne zveri vreden vsake boleče mišice.
Na vrh vodita dve poti. Najkrajša in najmanj zahtevna izbira je pot na desni strani brega. Po urejeni gozdni stezi se povzpnete do lesenega razgledišča (15 min). Od te točke dalje se urejenost konča in začne avantura po neuradni poti (40 min). Strma in delno izpostavljena steza poteka ob robu previsne stene in z vsakim korakom ponudi lepši pogled na slap. Na vrhu pri zapuščeni planini, zavijete desno in klik. Obstali boste na robu pečine s celotnim slapom v objektivu.
Za ta isti pogled obstaja tudi veliko bolj urejena alternativa, primerna za vse pohodnike. Začetek te manj strme, dobro označene in oskrbovane poti se nahaja v vasi Žaga, pri restavraciji (30 min).
Malce bolj naporna in zahtevna izbira, primerna predvsem za bolj izkušene, pa je na levem bregu. Ta nas pripelje dobesedno na vrh slapu, vse do njegovega izvira (2 uri). Na lastno odgovornost! Začetni kolovoz se namreč prelevi v strmo, spolzko in na nekaterih delih zelo izpostavljeno pot. Na koncu sledi še pustolovski spust ob jeklenici do jezera na skalni polici. Nagrada? Osvežitev s 100% Boka vodo.
Cepini in veverice
Ko drevesa odvržejo liste in zeleno postane belo, Boka zaključi svojo turistično sezono. Zima. Mraz, veter, senca v daljšem, neprekinjenem časovnem obdobju. To so sestavine, potrebne, da slap zamrzne. A zaradi blagih zim, izpostavljenosti soncu in razmeroma nizkega položaja, Boka le redko kdaj zacveti v ledu.
Zamrznjen slap Boka (foto arhiv: Dejan Koren)
Dejan Koren in Mitja Šorn (foto arhiv: Dejan Koren)
Nova Burja (foto arhiv: Dejan Koren)
Kadar se ta preobrazba vseeno zgodi, je to svojevrstni čudež. Alpinisti so dolga leta pobožno zrli v enega najvišji slapov v Sloveniji, brusili svoje cepine in čakali na klic bogov. 5. januarja 1993 sta led prebila plezalca Slavko Svetičič in Silvij Černilogar, ki sta se prva povzpela na vrh zaledenelega slapu. Devetnajst let kasneje je usoda na vrh poklicala še Mitjo Šorna in Dejana Korena. Nadrealizem plezanja po ledeni Boki? Minljivost preplezane ledene linije, ki je še pred kratkim bila in bo kmalu spet postala živ slap vode.
Vrh slapu je končna točka za plezalce. Na skalni polici nekaj sto metrov višje pa se nahaja odrivna točka za še ene nadrealiste: wingsuite base jumperje. "Kaj si želiš, ko boš velik?" "Leteti!" Mati si je zamislila pilota, otrok je postal veverica. Kdo je wingsuit base jumper? Na katko in površno gre za osebo, oblečeno v letečim vevericam podobno vetrno obleko, ki skače s pečin, mostov, slapov in resnično leti! Ogrožena vrsta. Odskočišče, oziroma exit nad Boko, velja za enega izmed tehnično zahtevnejših. Tam letijo velike ptice.
Leteči ljudje (foto arhiv Roberta Pečnika)
Robert Pečnik in Ludovic Woerth sta bila prva, ki sta leta 2011 skočila z vrha Boke. Na skalno polico sta se povzpela najmanj trikrat in se spogledovala z idejo, da bi jo spremenila v exit. Razpadajoča smreka sredi potencijalne police je bila še zadnja ovira, ki ju je zadrževala v gnezdu. Sekira je odpravila težavo, smreka je padla in moža sta poletela. Robert je s svojimi 320–imi skoki s slapu, zagotovo Bokin rekorder. Hoja, skok, letenje, pristanek. Ravno za čas kosila v restavraciji Žvikar.
Dogajanje v zakulisju
Plezanje, skakanje, kaj sledi? Jamarstvo. Čudoviti slap Boka, ki dobesedno priteče iz stene na nadmorski višini 725 metrov, je namreč le vrh ledene gore. Nedaleč od vznožja slapu so tolminski jamarji odkrili vhod v jamo Mala Boka. A ta kraška krasotica je bila le uvod v 8 km dolg jamski sistem. S svojimi težko dostopnimi in neodkritimi brezni, obetajočimi rovi in prehodi je več kot 30 let mešala glave lokalnim in tujim jamarjem.
Zgornji vhod, brezno BC4 na področju Belega Čela, so odkrili poljski jamarji. Lokalnim jamarskim veteranom pa je uspelo prebiti čokoladno blato t.i. Nutella Killing ožine in brezno povezati z jamo Mala Boka v dolini. Rezultat je bil 1319 m globok jamski sistem. Na zasneženi decembrski dan leta 2005 so tako tri skupine jamarjev vstopile v BC4 na nadmorski višini 1730 m. Po 25 urah plezanja, spuščanja in plazenja so na dan pokukali 1300 m nižje.
Vsi Bokini zmaji
Jamarji so odprli vhod v čisto nov, vzporedni svet znotraj gore. Zaslepujoča lepota slapu v svoji notranjosti skriva temne zgodbe. In zgodba brez zmaja pač ne more biti popolna!
Ilustracija zmaja, legenda o Mali Boki Ristič 2011, 20)
Nekoč je bilo življenje ljudi v dolini pod Boko težko. Veliko je bilo dela, a nikoli dovolj rok pri hiši. Starši so želeli, da bi bili radovedni otroci poslušni in da bi se držali stran od okoliških sotesk in jam. Kot vzgojni ukrep je nastala legenda o sedemglavem zmaju, specializiranemu za strašenje svojeglavih otrok. Zver je živela v bližnji jami pri Kopi. Ker je bila ta nekoč polna kamnitih golobov, so jo poimenovali Golobja jama. Prav nič ni čudno, da so golobi izginili, ko pa so za cimra dobili zmaja! Besna pošast je s svojo ognjeno sapo pustošila po okoliških pobočjih, na okoliških strugah pa so še vedno vidni odtisi njegovih dolgih krempljev (Ristič 2011, 20).
Zdaj veste, da je pohajkovanje okoli čudovitega slapa Boka in pohodništvo po kaninskih podih nad njim veliko bolj tvegano, kot ste si sprva zamislili. Če se namreč spotaknete in padete v eno izmed tukajšnjih brezen, boste prav lahko pristali kilometer globlje. Nihče pa ne ljubi svojega spanca bolj kot sedemglavi zmaj.
