Je kaj trden most?

Click here for an English version of this text

Mostovi. Ljudske mojstrovine, ki omogočijo prečkanje navadno težko prehodnih območij. Teh v skrajno razgibani dolini Soče ne manjka. Tukaj vse živi In se giblje - Dežela žive vode. Dinamična pokrajina je s skalnatimi vrhovi, kanjoni, rekami in grebeni razpršila kraje in ljudi. Puntarji, kotarji, hribovci, graparji… trmasti prebivalci, ki z duhovito pikrostjo vsak v svojem jeziku zagovarjajo “štorijo” iz svojega brega. Premostitev je bila nujna poteza. Čez Sočo, Nadižo, Koritnico, Tolminko, čez kanjone in čez jezera so se skozi leta in stoletja spletli mostovi, ki so povezali različne svetove in utrdili pot nepredvidljivi prihodnosti. Leseni, železni, kamniti, vsak s svojo zgodbo o preteklosti, kulturi, razdiranju in povezovanju. Spodaj smo izbrskali par mostov s prav posebnim karakterjem.

Sprehod čez viseči most v Trenti.

Vrv, par desk in narava

Moč, trdnost, vzdržnost. Prve misli ob omembi mostu. Besede, ki izražajo občutek strukturne trajnosti, večnosti. Potem pa korak in svet se zamaje. Dobri stari viseči mostovi. Kos vrvi in par lesenih desk. Sproščena eleganca. Viseči most velja za enostaven tip mostu, pri katerem krov mostu leži na dveh vzporednih nosilnih kablih, ki sta pritrjena na obeh koncih bregov. Skriti med skalami, nabritimi gorami, vsi vitki visijo nad deročo Sočo. Ti skromni viseči mostovi imajo dolgo tradicijo v tem goratem delu Slovenije. Na 20 km Soče od izvira do Bovca je kar 16 visečih mostov.

Most Breka v zgornji Dolini Soče
Viseči most v Triglavskem narodnem Parku, Slovenija

Po svetu veliki arhitekti iz mostov pogosto naredijo spektakle, most postane izstopajoč adut mesta. Viseči mostovi brez znanega avtorja pa se ravno obratno trudijo čim bolj zliti z okoljem. Čeprav so plod človeškega dela, so za razliko od kamnitih, jeklenih mostov, prepuščeni volji narave, z njo se gibljejo in sobivajo. S prvim korakom nam zamajejo tla pod nogami, vzbudijo pozornost, poženejo življenje po žilah. 

Viseči mostovi še vedno veljajo za najučinkovitejšo in trajnostno rešitev, zlasti za rečne prehode znotraj Triglavskega narodnega parka. Spodaj, zgoraj, levo in desno pa narava. 

Viseči most nad Sočo, Trnovo je del poti Alpe Adrija

Vsi Napoleonovi mostovi 

Je to naključje, pomanjkanje domišlije ali vijugasta strategija pohoda francoskih čet? Kako to, da je v Primorski regiji in prav na reki Soči največ mostov poimenovanih po francoskem vojskovodju?

Napoleonov most nad Nadižo v Podbeli

Francozi so slovensko ozemlje obiskali trikrat, od leta 1809 do 1813 pa je današnja Slovenija bila del Ilirskih provinc. Sam razsvetljeni osvajalec Napoleon Bonaparte pa naj bi se pri nas zadržal le nekaj dni. Leta 1797 je s svojo četo prečkal dolino Soče in se odpravil proti Koroški, kjer je podpisal premirja z Avstrici. Vrnil se je po drugi strani skozi Maribor do Ljubljane, pojedel kosilo, si privoščil počitek in nadaljeval pot proti Trstu. Kljub kratkemu birokratskemu postanku so za Napoleonovim obiskom ostale sočne govorice, spremembe ustave in mostovi.

V Zgornjem Posočju sta kar dva istoimenska mostova. Nad koriti reke Nadiže blizu vasice Podbele na skrajnem zahodu Slovenije se skriva kamnit stopničast Napoleonov most. Zgrajen naj bi bil leta 1812 v času Napoleonovih osvajanj in pohodov na ozemlje Slovenije.

Napoleonov most v Kobaridu

Čez most poteka starodavna pot, ki je povezala Benečijo s preostankom doline reke Nadiže. Pod mostom se nahaja čudovit tolmun, ki posebej poleti predstavlja toplejšo izbiro kopališča. 

Drugi most se nahaja vzhodno od Kobarida. Ta se šopiri tik nad strateškim mestom, kjer se Soča še zadnjič stisne v strmo sotesko. Stari kamniti most je bil zgrajen leta 1750, ko naj bi tudi čezenj zakorakale Napoleonove čete in nadaljevale pot proti Predelu.

V prvi svetovni vojni so ga razstrelili avstrijski vojaki, po koncu morije pa so ga postopoma obnovili Italijani. Most je imel ključno vlogo tudi v drugi svetovni vojni, ko so partizani branili Kobariško republiko. Razgled z mostu je čudovit, a idilično podobo korit Soče zaostrijo razburkani spomini kraja. Soča je na tem mestu hitra in doseže zgolj 13 stopinj, zato vanjo z mostu skočijo le resnično zavzeti. 

Zipline po T’minsko

Naprej dol po dolini nas čaka še  prav poseben način prečkanja reke. Če se odpravimo iz planine Polog proti Prodom, v vas Čadrg ali do izvira Tolminke, moramo prečkati bistro in seveda izjemno hladno Tolminko. Tu, kjer je nekoč stal most, ki ga je odneslo hudourje, vas sedaj čaka prav posebno doživetje. Nekakšna žičnica na lastni pogon, po domače “kurukula”. V praksi to izgleda nekako tako: stopimo na jekleno podlago in se s pomočjo ročajev privrtimo na drugo stran. V Sloveniji obstajata le dve takšni zabavni pogruntavščini, zato le pogumno čez brv. 

Tminska kurukula nad Tolminki, planina Polog
Pot proti izviru Tolminke, dolina Soče

Solkanski most z največjim kamnitim lokom

Solkanski most oziroma solkanski viadukt je slovenski Golden Gate, zato ga preprosto ne moremo izpustiti. Dolg je 219 metrov, visok 36 metrov in nosi častni naziv mostu z največjim kamnitim lokom iz obdelanega kamna na svetu. Čeprav je bil zgrajen iz preproste potrebe in je naziv dobil zgolj po naključju, predstavlja pomemben gradbeni in inženirski dosežek 20. stoletja.

Pogled na Solkanski most iz Svete Gore

Zgrajen je bil leta 1905 kot del železniške povezave med Trstom in Dunajem in preživel kar dve svetovni vojni. Med prvo svetovno vojno ga je avstrijska vojska med 6. soško ofenzivo minirala in otežila pot italijanski vojski.

Po vojni, med italijansko okupacijo ozemlja, so most ponovno obnovili, potem pa se je pričela druga svetovna vojna. Tokrat je most zdržal napade zračnih sil in ohranil svoje mesto na vrhu lestvice železniških mostov.

Pogled nanj je možen iz ptičje perspektive, če se povzpnemo na bljižnjo Sveto Goro, Lahko se sprehodimo pod njim ali peljemo čezenj z vlakom. Nedaleč stran pa ga lahko z grozo v očeh tik pred skokom opazujemo s cestnega briškega mostu.

Ta je namreč odskočna deska za edini bungee jump v Sloveniji, kjer se ljudje privezani na elastiko prostovoljno mečejo s 55 m višine proti gladini Soče. 

Vas poganja adrenalin, uživate v naravi, ali razkrivate bogato kulturo doline? Pri tako pestrem izboru, vsak lahko najde svoj najljubši most. 

Razmišljate o obisku doline Soče? Ekipa Meeting Mountains ustvarja edinstvena, skrbno prilagojena doživetja za vse tiste, ki si želite kar najbolje izkoristiti svoj čas. Tukaj smo, da vam poiščemo nastanitev, ki vam bo pisana na kožo in vas popeljemo na najbolj skrite kotičke doline Soče. Združujemo naravo, aktivnosti, kulinarična doživetja in pristno lokalno kulturo. S pravo kombinacijo in osebnim pristopom za vas ustvarimo nepozabne trenutke. Imate kakšno vprašanje? Povežite se z Johannesom, našim  ustanoviteljem, ali rezervirajte 30-minutni brezplačni sestanek za posvet.

Če želite ostati v stiku z Meeting Mountains in prejemati novice ter prihodne blog objave, kliknite tukaj! Hvala vam.

Previous
Previous

How Meeting Mountains Planned 11 Days in Slovenia for a Dutch Couple

Next
Next

Bridging over the Soča valley